Redna kalibracija: z uporabo meroslovno potrjenih standardnih uteži ali merilnikov sile umerite senzor na več točkah (običajno ne manj kot 5 točk, vključno z ničlo in polno skalo) v celotnem območju. Postopek kalibracije vzpostavi natančno ujemanje med izhodom senzorja in dejansko vrednostjo sile (linearnost, histereza in kompenzacija ponovljivosti), parametri pa se nato vnesejo v instrument.
Okoljska kompenzacija: Visoko{0}}kakovostni senzorji S-tipa vključujejo temperaturno kompenzacijski upor, ki učinkovito zmanjšuje-odklon ničelne točke in odklon občutljivosti zaradi temperaturnih sprememb. V okoljih z ekstremnimi temperaturami ali velikimi temperaturnimi razlikami bodite pozorni na specifikacije temperaturnega vpliva v podatkovnem listu senzorja.
Odprava motenj: Zagotovite, da so senzor in povezovalni kabli oddaljeni od virov elektromagnetnih motenj, kot so visoko-napetostni električni vodi in frekvenčni pretvorniki. Pravilna ozemljitev je ključnega pomena. Uporaba oklopljenih kablov in ozemljitev oklopnega sloja na eni sami točki (običajno na koncu instrumenta) učinkovito zavira motnje elektromagnetnega šuma.
Izogibajte se preobremenitvi in udarcem: Nikoli ne prekoračite nazivnega obsega senzorja (varna preobremenitev, končna preobremenitev) v smislu tlaka ali udarca, saj bo to povzročilo trajno poškodbo ali zmanjšano natančnost. Za zaščito lahko v sistemu nastavite programske ali mehanske mejne naprave.